Briški grič

Prosvetno društvo Briški grič so formalno ustanovili 5. septembra 1945 kot legitimnega nadaljevalca društva Čolnič, ki je bilo ustanovljeno leta 1920 in nasilno ukinjeno leta 1927. Pobudo za ustanovitev prosvetnega društva so dali takratni družbeno politični delavci - aktivisti. V Iniciativnem odboru so bile Ada Gabrovec, Vera de Reja, Maraž Zalka in nekaj drugih članov. Občni zbor se je začel ob 19. uri v Baronovi sali na Dvoru. Pripravljalni odbor se je sestajal že od začetka avgusta, ko je organizirano družbeno življenje začelo takoj po koncu vojne puščati ilegalne prvine, ki so bile potrebne in prisotne med vojno in pred njo. Potrebno je bilo pohiteti in dohiteti zamujeno, obnavljati knjižnice, dramske odseke, izletništvo.

Prosvetno društvo Briški grič v Števerjanu je nastalo po dolgem premoru, ko ni bilo mogoče ničesar slovenskega prirediti ali se kako drugače povezati zaradi fašističnih oblasti, ki so prepovedale kakršnokoli organizirano obliko dejavnosti. Po koncu druge svetovne vojne je bilo potrebno postaviti na noge normalno posvetno dejavnost zaradi obnove in tudi zato, ker se je pokazala potreba po dobri mirnodobski organiziranosti občanov, ker se s koncem vojne niso prenehali pritiski na slovensko narodno skupnost na Goriškem in Števerjan ni bil izjema. Po ustanovitvi je društveni izvoljeni odbor začel delati s potrebnim poletom, ki ga je narekovalo tedanje obdobje, in s podporo dejavnega članstva.

Anton Sošol je vodil pevski zbor, ki je prva leta štel okrog 70 pevcev in pevk. Ker je bilo tedaj že skoraj jasno, da bo Števerjan ločen od ostalih Brd z razmejitvijo, so si v društvu želeli nekaj simboličnega, kar bi jih bodrilo in družilo v enotno skupnost. Zato je stopil pevovodja z dvema drugima članoma do skladatelja Vinka Vodopivca v Prvačino, da bi skomponiral društveno himno za Briški grič. Nastala je pesem Mi smo zvesti Števerjanci.

V tistih letih so potekale še mnoge druge dejavnosti. V okviru društva je deloval godbeni krožek, dramska družina, pionirski odsek. Mladi društveni člani so se množično udeleževali društvenih izletov, obiskali so Kobarid in Vrstno, da bi si ogledali Gregorčičev grob, Ljubljano, Gradež in Barbano itd. Okoliške prireditve in telovadni mitingi so bili takorekoč na dnevnem redu. Začeli so se tudi prvi vaški prazniki: martinovanja na Dvoru, miklavževanja z recitacijami, koračnico in igrico osnovnošolcev, silvestrovanja s plesno zabavo.

Znaki ponovnega zagona so se pojavili v jeseni leta 1960. Na občnem zboru je bil na novo izvoljen društveni odbor, ki mu je predsedoval Ciril Klanjšček. Ponovno so se začele veselice, med katerimi je bila največja tista pri Klanjščkovih na U klancih. Leta 1964 so prvi priredili večdnevni Prvomajski praznik, ki je postal tradicija ne le v briškem okolju, temveč v celotnem zamejskem prostoru. Na Dvoru so se zvrstili govorniki, Veseli planšarji, ples, razstava vin, tekmovanje v briškoli in twistu ter ločniška folklorna skupina.

V letu 1962 se je ustanovil Trio, v katerem so igrali harmonikar Ivan Klanjšček, Henrik Gravnar in kontrabasist Ivan Humar. Kasneje se jim je pridružil še kitarist Ivan Miklus ter pevca Jordan Gravnar in Marija Koren, ki sta jih spremjala dvoglasno ali posamezno, zato so ansambel preimenovali v Briški slavčki. Sestava se je spreminjala, nastopi in gostovanja pa so se kar vrstili. Peli so Avsenikove skladbe in z njimi razveseljevali ljudi na priložnostnih srečanjih. Ansambel je živel celih 25 let.

Po njihovih sledeh so se leta 2015 na društvu začeli zbirati Mali briški slavčki, ki so po našem ansamblu dobili svoje ime.

Pridobitev novih prostorov: nov zagon dejavnosti

Do novega mejnika v društvenem delovanju je prišlo leta 1985, ko je društvo dobilo nov, sedanji, sedež na Bukovju, ki je bil predan namenu istega leta .

Leta so minevala, društvo je nadaljevalo svoje delovanje s številnimi prireditvami. Zvrstile so se prešernove proslave. Vsako leto smo proslavili dan slovenske kulture: gostovali smo pevske zbore, gledališke igre, plesne skupine.

Prvomajsko slavje, najprej na Dvoru, od leta 2000 na društvenem sedežu na Bukovju. To je naša največja prireditev. Naši gostje so bili plesalci folklornih skupin, partizanski pevski zbori, godbe na pihala, medtem ko so publiko nagovarjali politični in družbeni delavci.

Našim najmlajšim že 18 let prirejamo ustvarjalne delavnice ob priliki velikonočnih praznikov. Barvanja pirhov se vsako leto udeležuje štirideset otrok, ki ustvarjajo pisane in barvane pirhe…

Pust! Naše društvo sodeluje pri organizaciji sovodenjske pustne povorke, člani smo slovenskega društva Karnival. V zadnjem desetletju smo ustvarili prave pustne umetnine: uprizorili smo Sneguljčico in sedem … ali morda več… palčkov, bili smo pisani pajaci, veseli dalmatinski kužki, ovčke in celo pingvini!

S kulturnimi dogodki in prireditvami prispevamo k ohranjanju slovenske kulturne dediščine v naši okolici. Pečat temu je stalna zbirka predmetov s kmečkega življenja, ki se nahaja v zgornjih prostorih našega društva, to je muzej kmečke kulture Brincelj. Otvorili smo ga leta 2007 in od takrat nekaj zaporednih let povabili otroke naše osnovne šole k sodelovanju na likovnih natečajih, ki so bili namenjeni predvsem spoznavanju življenja nekoč.

To je naše društvo, mi in vi vsi, ki z nami delite prijetne trenutke in druženje.

Prvih 50 let

S predstavitvijo knjige Kronika avtorja Alda Rupla in počastitvijo vseh predsednikov, ki so vodili društvo 5 desetletij, smo obeležili 50. obletnico društvenega delovanja.

25. marca 2006

Počastili smo obletnico društva s priložnostnim programom, ki so ga oblikovali domači recitatorji. Predstavili smo Kroniko 2, ki jo je napisal Vili Prinčič.

12. decembra 2015

Skok v preteklost v iskanju svojih korenin, od društvene ustanovitve do današnjih dni.

11. decembra 2020

Z izdajo društvenega foto-koledarja 2021 in spominsko društveno izkaznico obeležujemo dolgoletno in plodno delovanje našega kulturnega društva, ki predstavlja tisti del organizirane ljubiteljske kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji, ki ima kot glavni cilj spodbujanje, vrednotenje in promocijo laične ljubiteljske kulturne dejavnosti na območju, v katerem deluje.

Briški grič

Prvi povoji ponovnega zagona

Povojna leta

Šestdeseta in sedemdeseta leta

Nov društveni sedež

Pridobitev novih prostorov: nov zagon dejavnosti

... do današnjih dni

50. letnica

Prvih 50 let

60. letnica

25. marca 2006

70. letnica

12. decembra 2015

75. letnica

11. decembra 2020