PRVOMAJSKO SLAVJE 2024

Prvomajski praznik 2024 je potekal v znamenju vrednot delavstva. Slavnostna govornica je bila Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu Republike Slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu. Med drugim je dejala, da marsikdo misli, da prvi maj je in mora ostati samo to – spomin, tudi če lep, ampak le spomin. Da je sporočilo mednarodnega delavskega praznika zgodovinska ostalina, folklorna posebnost, odmev nekih drugih časov. Da je boj za pravice delavk in delavcev že zdavnaj končan. Da je pravzaprav že sama beseda pravica nepotrebna in beseda delo tudi. Ker imamo zdaj druge besede: človeški kapital, dodana vrednost, storilnost, razvoj kadrovskih virov. Z njimi prodajamo usode, opravičujemo odpovedi in zapiramo tovarne, ki so dajale kruh generacijam. 

Govornica je še dejala: »Težko je človeku pri srcu, ko vidi, da še nekaj mesecev pred tem civilizacijskim praznikom, ki je naš, ki je skupen, ki je velik, ostaja med nami tisto majhno, nizkotno, razdiralno sovraštvo. Upam, da bodo tisti, ki 25. aprila mažejo spomenike, našli zdravi razum in vest svojo. Upam, da vsi, ki živimo v tem prostoru – Slovenci, Italijani, Furlani, prišleki iz vseh koncev sveta – ne bomo dovolili, da nas ti izbruhi jeze in strahu potrejo, temveč bomo ostali močni in krepki,« je še povedala Vesna Humar.

Med številnimi gosti števerjanske slovesnosti je bila tudi slovenska senatorka Tatjana Rojc, števerjanska županja Franca Padovan, deželna predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in goriški predsednik SKGZ Marino Marsič.

S koncertom je dogajanje v Števerjanu, ki ga je priredilo društvo Briški grič pod pokroviteljstvom SKGZ in ZSKD, glasbeno popestril Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ki letos praznuje 80-letnico delovanja. Za veselo vzdušje po uradnem delu prireditve so poskrbeli člani benda The Maff.

Partizanski pevski zbor

Pred 80. leti je prof. Karol Pahor v partizanski bolnišnici nad vasjo Planina pod Mirno goro za okrevajoče ranjence izbral šestnajst za petje sposobnih ranjencev, ki so se prvič zbrali 20. aprila 1944 in začeli s pevskimi vajami. Ta dan štejemo kot rojstvo takratnega Invalidskega pevskega zbora. Borci, ki zaradi invalidnosti niso več mogli nazaj v bojne vrste, so s petjem izrazili svojo pokončnost in borbenost in tako stalno spodbujali borce v odpor in boj do osvoboditve domovine. Pesem je prihajala iz duše, zato je tudi ponarodela. Danes ta pesem ne obuja samo spomina na zgodovinsko prelomno obdobje v našem narodu, ampak nosi sporočila vrednot, ki so oblikovale slovenski narodni značaj.

Po vojni se je zbor preimenoval v Invalidski partizanski pevski zbor in leta 1972 prevzel današnje ime Partizanski pevski zbor, ki je vseskozi glasnik in nosilec vrednot slovenskega naroda. Svet okoli nas se spreminja in tudi zborovska glasba dobiva nove pristope in oblike, sporočilo pa živi: »svoboda in mir«. Slovenska partizanska pesem je odsev slovenskega ponosa in slovenske časti. Zato tudi po 80. letih spodbuja k odločnim in junaškim dejanjem, v katerih bo narod živel večno. PPZ to s ponosom poje in s pesmijo prenaša te vrednote med ljudi.


Prvomajski pohod po Briških gričih 2024

Proga je vila po gozdovih, mimo vinogradov, deloma tudi po asfaltirani cesti. Štarna točka je bila kulturni dom na Bukovju v Števerjanu. Od tu je pot krenila po gozdu mimo zaselka Ašči do Šcednega. Po vojaški stezi so se pohodniki povzpeli do Oslavja, mimo kmetije Fiegl spustili ob vinogradih ter prešli mejo in se sprehodili po Podsabotinu vse do konca vasi, od tu po stari občinski beli cesti do Huma, mimo Snežatnega do Kojskega, preko Sv. Križa do Gonjač. Pri spomeniku v Gonjačah je bil kratek premor s pevskim pozdravom VS Briške trcinke. Od Gonjač je nato pot krenila mimo zaselka Bale v dolino potoka Birša, nato se je pot dvignila do Gorenjega Cerovega in se zopet spustila v dolino potoka Brbačina. Od mejnega prehoda na Valerišču so se pohodniki sprehodili mimo vinogradov in nato do društva. Trasa pohoda je merila v celoti 22 km s približnim trajanjem od 6 do 7 ur.

Prvi Maj 2023

Ponovno v prisotnosti! 

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je danes, na praznik dela, udeležil Prvomajskega slavja v Števerjanu, ki ga je v Domu na Bukovju že tradicionalno pripravilo Kulturno društvo Briški grič in imel slavnostni nagovor.
S svojim koncertom je dogajanje popestril in glasbeno obogatil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki letošnje leto obeležuje 50. obletnico delovanja. Minister Arčon je prav ob tej priložnosti pevskemu zboru ob njihovem zlatem jubileju vročil posebno priznanje za izjemno povezovalno vlogo med Slovenci v Italiji in Sloveniji, za ohranjanje in krepitev slovenske kulture v zamejstvu ter za posredovanje idealov miru, bratstva, sožitja in enakopravnosti med narodi.
Dogodka se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu Vesna Humar.
Pred prireditvijo so ministru svoje dejavnosti predstavili predstavniki Kulturnega društva Briški grič in Foto kluba 75. Minister si je v njihovih prostorih ogledal še fotografsko razstavo Foto kluba in Muzej kmečke kulture Brincelj. S prisrčno slovensko pesmijo so ministra presenetili tudi Otroški pevski zbor Briški slavčki, ki deluje v okviru društva.

Vonj po obljudenem - videorazglednica ob 1. maju 2021

Osrednji del posnetka je posvečen lovu na zaklad, letošnji prvomajski igri malih članov kulturnega društva Briški grič. Ko jim s skupnimi močmi uspe pred spomenikom na trgu postaviti napis " Ž I V E L 1. M A J !", spoznajo zaklad složnosti, sodelovanja in marljivega dela. Uspelo jim je! Zaklad imajo v rokah.

Tako, kot je uspelo že mnogim generacijam pred njimi in tako kot jim bo uspelo še mnogo, mnogo krat. Morda le na drugačen način. Graditi in zgraditi lepo, dobro in pravično.

Pevska spremljava je sad enoletnega dela (sicer na daljavo) društvenih deklet in žena, ki so odpele pod taktirko Mojce Cej, na harmoniko jih je spremljal Viljem Gergolet. Koračnica v izvedbi ženske vokalne skupine Danica pod vodstvom Jane Drassich in ob spremljavi Erike Pelicon s harmoniko zaključi video pripoved drušva Briški grič. Za režijo in mentorstvo društevnih recitatork je poskrbela Kristina Mihelj. Snemanje pa je izvedla Dominique Pozzo photography.


Posnetek je na ogled na tem linku: https://youtu.be/aUzN-c4rhz4

Spletni prvi maj 2020

Zaradi koronavirusa smo se morali odpovedati tradicionalnemu prvomajskemu slavju: na našem sedežu na Bukovju smo razobesili dve rdeči zastavi in napis v pozdrav prvemu maju. Člani in članice društva pa smo se fotografirali v rdečih društvenih majicah; posnetke smo zbrali v kolaž, ki smo ga skupaj s fotografijami prvomajskih slavij iz prejšnjih let objavili na društveni Facebook strani.


Naj živi Prvi Maj! 

Mlaj 2020 

... ker brez mlaja ni 1. maja!
Zaradi trenutnih korona-omejitev letos nismo postavili mlaja. Smo pa okrasili naše domove z rdečimi zastavami in napisi ter postavili male mlaje v družinskem krogu na lastnih domačijah.
Tudi to je tradicija. Tradicija, posodobljena za čas korona-mirovanja.

Naj živi Prvi Maj!

Prvomajsko slavje predstavlja največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in opozarja predvsem, da pravice niso za vselej.

Prvomajski praznik 2020 bi potekal v sklopu praznovanj ob 75. letnici osvoboditve, žal pa ga nismo mogli izpeljati. Leta 2015 je prvomajski praznik potekal ob 70. letnici osvoboditve: naš gost je bil Ženski pevski zbor Kombinat, ki je uvedel občinstvo v kulturni program na temo osvoboditve, v katerem so se pesmi narodnoosvobodilnega boja prepletale z literarnimi vložki. Naši gostje - navedemo le nekatere - so bili tudi Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič leta 2010, združeni pevski zbori iz goriškega so zapeli leta 2008, pihalni orkester Kras iz Doberdoba, godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, pihalni orkester Città di Cormons, plesna skupina srbskega kluba Vuk Karadžič iz Trsta.

Popoldansko slavje na Bukovju spremljajo tudi priložnostni pohodi: Spoznavajmo Brda, krožni pohod po Brdih na italijanski in slovenski strani po stranskih poteh, Pohod od Tržiča do Števerjana mimo vseh spomenikov padlim, ki se nahajajo po naših vaseh, pohod od Tolmina do Števerjana iz leta 2013 ob 300. obletnici tolminskega punta. Nadalje pobuda Brdaut, orientacijska vožnja z avtomobili po Brdih, ki smo jo priredili v letih 2008 – 2012 in je žela velik uspeh med udeleženci, ki so imeli priložnost spoznati najbolj skrite kotičke našega teritorija.