Prosvetno društvo Briški grič v Števerjanu je nastalo po dolgem premoru, ko ni bilo mogoče ničesar slovenskega prirediti ali se kako drugače povezati zaradi fašističnih oblasti, ki so prepovedale kakršnokoli organizirano obliko dejavnosti. Po koncu druge svetovne vojne je bilo potrebno postaviti na noge normalno posvetno dejavnost zaradi obnove in tudi zato, ker se je pokazala potreba po dobri mirnodobski organiziranosti občanov, ker se s koncem vojne niso prenehali pritiski na slovensko narodno skupnost na Goriškem in Števerjan ni bil izjema. Po ustanovitvi je društveni izvoljeni odbor začel delati s potrebnim poletom, ki ga je narekovalo tedanje obdobje, in s podporo dejavnega članstva. 

Anton Sošol je vodil pevski zbor, ki je prva leta štel okrog 70 pevcev in pevk. Ker je bilo tedaj že skoraj jasno, da bo Števerjan ločen od ostalih Brd z razmejitvijo, so si v društvu želeli nekaj simboličnega, kar bi jih bodrilo in družilo v enotno skupnost. Zato je stopil pevovodja z dvema drugima članoma do skladatelja Vinka Vodopivca v Prvačino, da bi skomponiral društveno himno za Briški grič. Nastala je pesem Mi smo zvesti Števerjanci.

V tistih letih so potekale še mnoge druge dejavnosti. V okviru društva je deloval godbeni krožek, dramska družina, pionirski odsek. Mladi društveni člani so se množično udeleževali društvenih izletov, obiskali so Kobarid in Vrstno, da bi si ogledali Gregorčičev grob, Ljubljano, Gradež in Barbano itd. Okoliške prireditve in telovadni mitingi so bili takorekoč na dnevnem redu. Začeli so se tudi prvi vaški prazniki: martinovanja na Dvoru, miklavževanja z recitacijami, koračnico in igrico osnovnošolcev, silvestrovanja s plesno zabavo. 

Znaki ponovnega zagona so se pojavili v jeseni leta 1960. Na občnem zboru je bil na novo izvoljen društveni odbor, ki mu je predsedoval Ciril Klanjšček. Ponovno so se začele veselice, med katerimi je bila največja tista pri Klanjščkovih na U klancih. Leta 1964 so prvi priredili večdnevni Prvomajski praznik, ki je postal tradicija ne le v briškem okolju, temveč v celotnem zamejskem prostoru. Na Dvoru so se zvrstili govorniki, Veseli planšarji, ples, razstava vin, tekmovanje v briškoli in twistu ter ločniška folklorna skupina.

V letu 1962 se je ustanovil Trio, v katerem so igrali harmonikar Ivan Klanjšček, Henrik Gravnar in kontrabasist Ivan Humar. Kasneje se jim je pridružil še kitarist Ivan Miklus ter pevca Jordan Gravnar in Marija Koren, ki sta jih spremjala dvoglasno ali posamezno, zato so ansambel preimenovali v Briški slavčki. Sestava se je spreminjala, nastopi in gostovanja pa so se kar vrstili. Peli so Avsenikove skladbe in z njimi razveseljevali ljudi na priložnostnih srečanjih. Ansambel je živel celih 25 let.

Po njihovih sledeh so se leta 2015 na društvu začeli zbirati Mali briški slavčki, ki so po našem ansamblu dobili svoje ime.